Selekcija in pridobivanje novih klonov vinske trte se v vseh treh vinorodnih deželah izvaja neprekinjeno od leta 1958. Selekcijsko delo temelji na genetsko raznolikih lokalnih populacijah, glavni namen in cilj je pridobivanje klonov žlahtne vinske trte in podlag ter vpis le-teh v sortno listo in trsni izbor. V naših razmerah odbran in potrjen material predstavlja izhodišče za pridelavo kakovostnih cepljenk ter kasneje kakovostnega pridelka. Osnova klonske selekcije je pozitivna množična selekcija, kjer odberemo posamezne trte, najprimernejše za nadaljnje razmnoževanje. V okviru klonske selekcije iz odbranih predklonskih kandidatov odberemo in potrdimo nove klone. V letu 2009 so bili potrjeni prvi slovenski kloni vinske trte, obenem pa se je pričel nov ciklus klonske selekcije z namenom izbire novih klonov.

Potrjeni slovenski kloni so najpomembnejši dosedanji rezultat selekcije. Selekcija se nadaljuje s ciljem pridobivanja klonov sort, ki manjkajo v našem sortimentu. Kljub številnim prednostim in pozitivnim učinkom klonska selekcija vpliva na siromašenje in zmanjšanje genetske variabilnosti znotraj posamezne sorte, zato se trudimo ohranjati različne biotipe posameznih sort in številne lokalne sorte in akcesije in na ta način vzdržujemo širši genetski potencial vinske trte. Obstoj in izvajanje selekcije je ključnega pomena za pridobivanje razmnoževalnega materiala vinske trte – cepičev, podlag in trsnih cepljenk.

Pozitivna množična selekcija

Pozitivna množična selekcija poteka v rodnih vinogradih in traja najmanj tri leta. Trte se pregleduje in ocenjuje le vizualno, iz populacije pa se izloča tuje trte in trte, ki kažejo znake bolezni. Selekcija se izvaja dvakrat letno, praviloma junija in pred trgatvijo, ko se ocenjuje tudi tehnološka vrednost trt. Trte, ki ne kažejo znakov bolezni in so v treh letih dobro ocenjene, se tako uporabi za pridelavo standardnega razmnoževalnega materiala ali za nadaljevalno klonsko selekcijo. Množično selekcijo se opravlja v sortno čistih vinogradih. To pa ni vedno mogoče pri selekciji lokalnih sort, ki so se ohranile kot posamezne trte v vinogradu. 

Klonska selekcija

Klonska selekcija je najvišja stopnja genetske in zdravstvene selekcije, ki se izvajata istočasno, z vsemi razpoložljivimi, sodobnimi in mednarodno priporočenimi postopki. V sklopu klonske selekcije se izvaja razmnoževanje in sajenje elit, potrebna spremljanja parametrov rasti in rodnosti ter mikrovinifikacije z organoleptično oceno in analizami vina. Vzporedno poteka zdravstvena selekcija vključno s serološkimi testi. Elitne trte, ki v postopku predklonske selekcije dosežejo najboljše tehnološke rezultate ter imajo primerne ampelografske značilnosti in neoporečno zdravstveno stanje, postanejo klonski kandidati, njihovo preverjanje pa se začne z vstopom v polno rodnost. V letu 2019 načrtujemo izdelavo Metode klonske selekcije in vzdrževanja matičnih trsov klonov trte.